•  MALOKO : les jeux

     

    * Besua

    * Mulongo duta bolo

    * Bwalo alo bwalo

    * Pilo - Byo (les devinettes)

    * Mama alo o 'yidi

    * Botiko bwa ngeke

    * Nimèlè Mbanga (pousse-point)

    *Maloko ma bana : Injanga

    * Mbang to pèlè

    * Jakasi

    *Ngeka


    votre commentaire
  • Hoigen Ekwala<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /><o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    <o:p> </o:p>

    <o:p><object%20width=" 200? height="179">


    </o:p>

    <o:p></o:p> 

    Na si m’ea pe , bambambe ba wedi<o:p></o:p>

    Ebolo ba bodino , ebolo jita bondene e<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Ni ponda e tombi so , ñasu pe e ma po <o:p></o:p>

    Ñe nde ña bosinga o teten’a bonañango<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Mam’ami o, senga e, …ni teme songo <o:p></o:p>

    Eyum’Ejengele e o, bona bam o, na ni bwa bongo<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    <o:p> </o:p>

    Timbisedi<o:p></o:p>

    O soni soni e, bosinga iyo o e <o:p></o:p>

    O O soni soni  e, lo i singanele<o:p></o:p>

    We mba e, O soni soni e, bosinga iyo o e <o:p></o:p>

    O O soni soni  e, lo i singanele<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    <o:p> </o:p>

    Na longo ngoso, ngos’a bambambe bam<o:p></o:p>

    Ñe na ba longino , esibe tombwane to lambo e ! we !<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Besombe ba wenge , be ma pula kata moyo <o:p></o:p>

    Esibe dutea ebol’a bambambe yese . O o, we mba e !<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Ese ponda bobe, mo e ñakisane <o:p></o:p>

    A kwed’a benama we njo, o bole bambambe bese <o:p></o:p>

    We mba e !<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Timbisedi<o:p></o:p>

    O soni soni e, bosinga iyo o e <o:p></o:p>

    O O soni soni  e, lo i singanele<o:p></o:p>

    Ayo mba e, O soni soni e, bosinga iyo o e <o:p></o:p>

    O O soni soni  e, lo i singanele

    We mba e !

    <o:p></o:p> 

     

    <o:p> </o:p>

    <o:p></o:p><o:p>Ye nde ponda e.</o:p>

    <o:p>To machine ma myango ma titi pe </o:p>

    <o:p>Nà ma m'ala te dikalo o mundi</o:p>


    votre commentaire
  • Na bia te<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /><o:p></o:p>

    <o:p> ( Si j'avais su...)</o:p>

    <o:p></o:p> 

    <o:p> </o:p>

    Na bia te nà na nde o eno <o:p></o:p>

    Misono mwaa na mwaa, bowon ka eyonguledi !<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Na bia te nà na nde o eno <o:p></o:p>

    Na myano mongo ma njonga<o:p></o:p>

    Ke na pomane o panda na oa<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    O po longo, o lee nde mbonji na masonga o eboko<o:p></o:p>

    Na mba na kasa oa na mulema mo <o:p></o:p>

    Ke sena o ma pula nde o mitele mba<o:p></o:p>

    Dimbambe lam, bosedi bwam<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Na bia te nà na nde o eno <o:p></o:p>

    A dikom la mawondo <o:p></o:p>

    Ke na pomane o panda na oa<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Oa nà na si topo pe bwambo bwa bambambe<o:p></o:p>

    Na si sa pe mangando ma bambambe <o:p></o:p>

    Na dimbeye babo, na duteye nde ka oa<o:p></o:p>

    Na si bola pe manda mam edube<o:p></o:p>

    Na tobe mba mene, na timbe nde ka oa<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Booo !!!<o:p></o:p>

    Na bia te nà na nde o eno<o:p></o:p>

    Jombwe pe di si ma sele to buña <o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    Nde wenge, na soi oa<o:p></o:p>

    Son, ala, poto na mba.<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    <o:p></o:p> 

    <o:p> </o:p>

    © Bolo o boso, Colad, dipapa 73, sango Elimbi.

    Dédidace de ce poème à sango Lotin’Epee

    Masoma na Tete Ebel’a wei oñola nje yese di okwisabeno na bwambo bwasu bwa Duala, na welisane lese, y’ebolo e tate ya bepuma ba bwam, na ndol’a Ñambe.


    votre commentaire
  • Myuedi ma pilo-byo<?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" /><o:p></o:p>

    (Devinettes)<o:p></o:p>



    1- Bane b'ala, bane ba timba ?


    (Mulon° ma sao)

    2- Na ben diso di male natena o mbeng'a bakala ?
    (Wei na modi)

    3- A mapula, a si mawele ?
    (Dibum)

    4- Jalo na mba na dia o mbusa; di timbi pete, na mba na dia o mbusa ?

    (Tindi la mwende)

    5- Ba bwedi mba wuba o 'kombo, na mba na wana mulopo mwao o mboa, mu timba longo.

    (Sas'a mukoke)

    6- Ja'alo o 'kombo, bane o 'yidi, bane o ngea ?
    (Mbo na moto)

    7- Di mipabe, di si mabea ?

    (madale)

    8- Ekukudu e si malonda ?
    (Toi e si malonda)

    9- Na bi mambo ma ndabo, na bi pe mambo m'eboko ?
    (Jombe la ndabo)

    10- Mwaba ma bakala ba ta bingea o dale diwo, nde mbua e si yole, ba sopi te nde ?
    (masonga o mundumbu)


    1- To o bupe, o si dameye ?
    (mwititi)

    2- Na soa, na si mako ?

    (diso)

    3- Iñi a yai biso balalo. Moo a titi te, baba ba si mabola lambo?

    (masoso ma dio)

    4- Na longi ndabo o moñ'a dale ?

    (tongo'a mbodi)

    5- mbanj'a bwaba ?
    (ton la mbua)<o:p></o:p>

     6 - Na dango ngea po, to tanga di s'enen oten.
    (Munja)

    7- Na mene mo, nde na si mawele tapa mo.
    (Dibobe la moñ) 

    8 - Biso na bonasango di mapembisane koka.

    (Besombe ba myele

    9 - Bekako be kudumane njou.

    (Ngengeti i kuduman moñ) 

    10 - E si ben myende, nde e mondea te o lende.
    (ñamabwaba).

    1 - Mbwang mu semedi o konda.
    (Eyi'a mbia)

    2 - Nyaka mo ná: Na mabwa pidi.
    (Mo ná, mo ñe nde moombale, nde a maya muna moo, son'a mbodi i maya bana baba).

    3 - O jingea la ndabo, na masolo o muuna mo; o busa la ndabo, na mabusa o myuuna jita.
    (Wea e mingea o jombe momene, nde itutu i mabusa o mapondi ma muñua jita)

    4 - Ba bwedi mba njou, naa bane mo maa.
    (Esubaka)

    5 - Buma bo mabwa pidi.
    (Jon di buki mo beyadi bendene)

    6 - Na s'aledi po, nde o mabanga mba.
    (Mbua)

    7 - Mbwang na tamba.
    (Yongo te i ben mulopo biana tamba)

    8 - Na ben po ni mebabe.
    (Masonga)

    9 - N'alo o jedu, nandi mukom; a siba o mbenge, a dia mba
    (Eyi'a mbia)

    10 - Eyei e si mako mbindo.
    (Diso)

    <o:p></o:p>


    1 - Masoso maba malea wongo.
    (Makata maba maa bambe mulopo)

    2 - Biso na moto di'alo wuma. Ba boli mba ebongo, ba si boli mo.
    (Moto na mbo)<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>

    3- Na tondi nongo, na si mawele.
    (Diso).

    4 - Madale ma madingele ngote; mo ñe o teten.
    (Masonga ma madingele eyeme).

    5 - Moto a kwedi iyo; Mulemba a mapo o da mo.
    (Lungu lo mada moto o pond'a iyo).

    6 - Njiba ñe mba o mulopo ma nongo.
    (Epos'a mañanga).

    7 - Na mapawa eyidi modi te, nde e si mabo.
    oo o mulopo).

    8 - ñango'a mbambe a wedi, a diele mba bewese.
    (Tongo e banjedi, madale ma dia).

    9 - Na mako wase na tum, to moto a si masenga mba na toi.
    (Singi).

    10 - Na tombi tatan, a kwalan mba; na matomba pete, a makwalane pe mba.
    (Jombe la ndabo).

    <o:p></o:p>

    <o:p> </o:p>
    1 - Na longi ndabo'a ngonja, o si bi oweni modi mu suedino.
    (Ndabo'a dibobe).

    2 - Na mukea o bekombo bese.
    (Wei na modi).

    3 - Tete a diele mba dale, na si matiane mo mbanga.
    (Mweñ ma wuba).

    4 - O ngea Balon°; makan na makan ma ngea.
    (Diwoto l'esoko).<o:p></o:p>

    <o:p> </o:p><o:p> </o:p>

    <o:p></o:p>

    Masoma na Kalabancoro ña Mboko m'Ekwali oñola din jongwane. Dibie le nde njangi.


    votre commentaire
  • Ngila na Singi

    Neni singi e timbino muanedi a mundi mwa bonañama

    (le Lion et le Chat, ou comment le chat est devenu roi du village)


    Ngila e ta nde kiṅe a bonañama. Buña te, dio la mboa diwo di ta di wana mot’ao mo o kwalisane ngila. Boja bwa ngila bo ta etum na mundi mwa bonañama, o mune mùdi mwa mopi, bebe na sepe.

    To nja nu ta nu pula jekamene mopi, o wala jene ngila, a ta nde angamen landa o moñ’a mukoko . Singi po e boli nde nika mene. Niponda ni enno edingeding’ao o madiba ma mopi, na mo ni’ongele  na singi nipepe nde ni e nika. Nde e timba so nà edingeding’ao nde e ta nika. Nika e boli mo a weka mwano o londo ngila na byala, na bola mo na e ko o madiba e wo !

    E poino o mboa ngila, e kwalane mo na : "Sango’asu, moto mô e o ngea wo, a ma yaṅa oa mene na janea longo, a m’eka bato o po o mbo’ango".

    Ngila e sengino nika, e tem nde na malinga, mo na singi na : "To lee mba wuma nu moto eno, na ma pula lee mo nja n’eno".

    Ba poino o mu mukoko, na singi kwalane ngila nà : " O wan so nde nu moto eno, keka te landa o moñ’a mu mukoko, o mende jene mo dibokimene".

    Ngila  ni enno edingeding’ao o madiba, e kumo nde kimea mo, ni ongele nà nu moto mene nû, ñena nu ma tengene mo. Na dibokimene ngila e pota o mukoko, e ko o madiba e wo o ten. Singi ni enno nika, na mo e dekwe mila o mundi, e langwea bonañama na ngila e wedi. Nika so nde bonañama ba timbiseno singi  kiṅ’abu.  


    O e te muanedi, o si kasa malea mese !

     


    Le lion était le roi des animaux. Chaque jour, chaque clan du village envoyait quelqu’un pour parler au lion. La demeure du lion était très éloignée du village, de l’autre côté du fleuve, près d’une chute d’eau.

    Quiconque souhaitais parler au lion devait traverser un tronc d’arbre qui servait de pont. C’est que fit le chat, quand il vit son reflet dans l’eau, il crut d’abord qu’il s’agissait d’un autre chat, mais il finit par comprendre qu’il s’agissait de son image. Alors il imagina un piège pour tromper le lion, afin qu’il tombe dans l’eau et meurt.

     Lorsqu’il arriva chez le lion, il lui dit : “ Sire, Il y a quelqu’un là bas qui vous méprise, ainsi que votre royauté, et il empêche les gens de venir vous voir.”

     Lorsque le lion entendit cela, il se leva, rouge de colère et dit au chat : “ Venez me montrez cette personne, je veux qu’il sache qui je suis”.

    Quand ils arrivèrent près de ce tronc d’arbre, le chat dit alors au lion : “ voici, c’est là que se trouve cette personne, si vous montez sur ce tronc,vous le verez tout de suite

     Le lion aperçut son reflet dans l’eau, et il se mit à gronder, à rugir, croyant qu’il s’agissait de cette personne qui osait contester son autorité. Soudain, il trébucha, tomba dans l’eau et mourut. Quand le chat vit cela, il couru au village, annoncer que le lion était mort. C’est ainsi que les animaux firent du chat leur roi.


     

    Moralité : ne pas écouter les conseils de celui qui vous convoite votre trône. Le chat était convoiteur, l'excès de crédulité à conduit le lion à la noyade.

    Eleedi

    - O e te muanedi, o si kasa malea mese : quand tu es chef, n’accepte pas n’importe quel conseil.

    - O dangwa, o engame, wase e lambi nde moto o tanga lao la londo tenge : lorsque tu marches, regarde à gauche et à droite, fais attention à chaque pas.

    - O bese mbaa, w’ombwa muni : lorsque tu coupes l’igname en tranche, fais attention à ton doigt

     - Musomba mu buki ngiña : la ruse vaut mieux que la force

     

     

     


    Engingila ye!

    Contes et Proverbes Duala pour l’enseignement

    Dipapa : 42, Jean-Marie Epée.

     

    Les contes audio du receuil par M. J-M Epée & Mlle Moto Régine, pour les chants "ngoso".

    Beaucoup de contes recueillis auprès de mudimo mwa Ebellè Kalla Louise, à Bonantonè, en novembre 1977, de Mudimo mwa Teresa Ebellè-Tobbo de Bonateki & de Jean Moukouri à Bonantonè.


    Alors pourquoi le chat s'appelle singi ?

     

    Ngila  désigne le lion, et le nom singi  provient de “si ngila”, soit  sous-lion, lion de classe inférieur, petit lion.


     

     


    3 commentaires